Vpliv rastlin na zdravje ljudi je nesporno dejstvo. Številne znanstvene študije kažejo, da različne oblike stika z rastlinami vplivajo na izboljšanje duševnega in telesnega počutja. Tudi sobne rastline pomembno vplivajo na naše zdravje. Negativne učinke mestnih razmer lahko izravnajo tako, da med drugim izboljšajo kakovost zraka v naših domovih.
V domu rastline najpogosteje zadovoljujejo estetske potrebe, izboljšujejo kakovost zraka in s fizičnim naporom, povezanim z nego, pozitivno vplivajo na naše telesno stanje. Tudi sajenje rastlin v posode pozitivno vpliva na naše počutje. Delo na rastlinah, ki ga opravljajo bolni in starejši ljudje, ne vpliva le na njihovo telesno, temveč tudi na duševno stanje, npr. povečuje mišično moč in maso, prispeva k boljši gibalni koordinaciji, zmanjšuje stres in agresijo.
Izboljšanje kakovosti zraka
Posebej pomembna funkcija rastlin v notranjosti je izboljšanje kakovosti zraka. Številne študije kažejo, da postavitev lončnic v pisarne in učilnice zmanjšuje pojavnost glavobolov in bolezni grla ter izboljšuje počutje zaposlenih. Tudi gojenje rastlin v zaprtih prostorih prispeva k večji vlažnosti. To je pomembno, ker se zaradi sodobnih gradbenih materialov zmanjšuje. Zrak v novih stanovanjskih in poslovnih stavbah je zelo suh in doseže le 20-30 odstotkov.
Rastlina med transpiracijo izhlapeva vodo skozi nadzemne organe. Večja kot je rastlina, večja kot je listna površina, bolj vlaži zrak. Hlapi, ki jih izločajo rastline, lahko vsebujejo snovi (fitoncide), ki zavirajo rast mikroorganizmov v zraku.
Rastline, ki se gojijo v zaprtih prostorih, poleg tega, da povečujejo vlažnost zraka, vplivajo tudi na kakovost zraka. Zrak očistijo škodljivih hlapnih spojin. Po podatkih ameriške Agencije za varstvo okolja je v zaprtih prostorih, zlasti v pisarnah, lahko do 900 različnih škodljivih spojin, od katerih nekatere več kot 100-krat presegajo predpisane vrednosti.
Od kod izvira slaba kakovost zraka v stanovanju?
Vzrokov za slabo kakovost zraka v prostorih je več: zrakotesnost, neustrezno prezračevanje, nizka relativna vlažnost, strupene emisije, biološki izločki. Med onesnaževalci najdemo strupene hlapne spojine: formaldehid, ksilen, toluen, benzen, trikloroetilen, etilen in alkohole. Viri teh spojin so predvsem gradbeni materiali, notranje obloge, barve, laki in pisarniška oprema, zlasti tiskalniki.
Te spojine povzročajo draženje sluznic, omotico in glavobol, utrujenost, slabost, drisko, nekatere so celo rakotvorne. Obstajajo celo posebni simptomi, povezani s tako imenovanim sindromom bolnih stavb, kot so alergije, astma, utrujenost, glavoboli, motnje živčnega sistema in težave z dihanjem.
Na podlagi številnih študij je bilo dokazano, da prisotnost živih rastlin v prostoru ugodno vpliva na človekovo počutje in zdravje. Rastline za notranjo dekoracijo se glede na okrasno vrednost delijo na vrste z okrasnimi cvetovi in vrste z okrasnimi listi. Estetsko so bolj zanimive cvetoče rastline, pri katerih zapletena struktura cvetov vedno vzbuja občudovanje. Vendar je glede na funkcijo čiščenja zraka s toksini in povečevanja vlažnosti bolj koristno gojiti rastline z okrasnimi listi.
Katera rastlina za dom?
Za dekoracijo prostorov je danes na voljo približno 1 000 različnih rastlinskih taksonov. Razlikujejo se po sistemski pripadnosti, izvoru in zunanjem videzu.
Med najučinkovitejšimi rastlinami za odstranjevanje formaldehida iz zraka so priljubljena visoka praprot nefrolepis, palmi bleščeča zlatica in pritlikava datljeva palma, deremena, obrobljena in dišeča dracena, priljubljena orhideja falenopsis, benjamina in spomladanski figovec, zlata epipremna, preslica in številne druge vrste.
Onesnažen zrak lahko poškoduje naš imunski sistem
Da lahko onesnaženost sodobnih mest resno in uničujoče vpliva na naše zdravje, žal ni nič novega. Vendar je ena raven tega vpliva za nas še posebej nevarna. Onesnaženje namreč lahko poslabša naš imunski sistem.
Raziskovalci z Univerze Columbia so se odločili, da poskusijo raziskati, kako dihanje onesnaženega zraka vpliva na naš imunski sistem. V ta namen so opravili biopsijo bezgavk, ki so pomemben del našega imunskega sistema. Zbirali so gradivo 84 oseb, starih od 11 do 93 let. Nihče od njih ni kadil cigaret. Odločili so se, da bodo v študijo vključili le te osebe, da bi zagotovili, da se bodo pokazali le učinki onesnaženja. Rezultati študije, objavljeni v reviji Nature Medicine, so se izkazali za precej šokantne.
Bezgavke ljudi, ki živijo v onesnaženih mestih
Pri osebah v najstniških letih so bile bezgavke normalnega videza in običajno rožnato bež barve. Nasprotno pa so bile pri ljudeh v tridesetih letih že opazne nekatere negativne spremembe v obliki temnejših področij. Starejša kot je bila oseba, od katere je bil vzorec, temnejša je bila zadevna bezgavka. Pri nekaterih najstarejših ljudeh so bile bezgavke skoraj popolnoma črne.
Pomembno pa je bilo tudi mesto v telesu, od koder so vzorci prišli. Medtem ko so bili na primer iz prebavil ali drugih delov telesa precej normalnega videza in bež barve, so bili tisti iz dihal in zlasti pljuč najpogosteje črni. Zakaj se to zgodi? Raziskovalci so se odločili, da bodo opravili slikanje teh temnih vozlišč, ki so se nahajala v bližini pljuč. Izkazalo se je, da jih zamašijo celo delci onesnaževal iz zraka, ki ga dihamo.
Vpliv onesnaževal na imunski sistem
Prav opazovanje videza bezgavk, ki se nahajajo v bližini dihalnega sistema, je raziskovalce pripeljalo do zaključka, da lahko stopnja onesnaženosti zraka z delci, ki ga dihamo, vpliva ne le na naša pljuča, temveč tudi na naš imunski sistem. Bezgavke imajo namreč pomembno vlogo v našem imunskem sistemu. Njihova glavna naloga je filtriranje mikroorganizmov iz našega telesa.
Znanstveniki so se odločili, da si jih bodo podrobneje ogledali in ugotovili, v kolikšni meri lahko onesnaževala vplivajo na njihovo sposobnost opravljanja funkcije. Izkazalo se je, da so delce onesnaževal našli v makrofagih. To so celice, ki absorbirajo viruse, bakterije in ostanke različnih celic, ki krožijo po našem telesu. Onesnaževala, ki so se nakopičila v njih, so poslabšala njihovo sposobnost opravljanja te funkcije. Vendar se to ne ustavi.
Zaradi onesnaženega zraka se je zmanjšala tudi njihova sposobnost proizvajanja citokinov, beljakovin, ki so pomembne za imunski odziv telesa. Z drugimi besedami, prah v zraku povzroči zadušitev naših bezgavk, ki ne morejo opravljati svojih funkcij in nas ščititi pred patogeni.
Vir: Medicinski center Univerze Columbia Irving