Raven onesnaženosti zraka vpliva na številčnost pridelkov
Boj proti podhranjenosti ali celo lakoti v svetu postaja vse bolj pereče vprašanje. Upoštevati moramo tudi, da se svetovno prebivalstvo nenehno povečuje, zato bo povečanje kmetijske proizvodnje in njene učinkovitosti postalo nujnost. Vendar pa ni mogoče povečati le same površine. Prav tako je mogoče zmanjšati izgubo pridelka, ki je, kot so pokazale nedavne študije, povezana s stopnjo onesnaženosti zraka.
Raven onesnaženosti zraka vpliva na številčnost pridelkov
Katera onesnaževala so najbolj problematična?
Izkazalo se je, da je ena od stvari, s katerimi lahko človeštvo poveča pridelek, zmanjšanje onesnaženosti zraka. Sklep je preprost: z zmanjšanjem emisij plinov, ki uničujejo pridelke, v ozračje lahko dosežemo večji pridelek obstoječih pridelkov, ne da bi morali zasejati dodatne površine, pridobljene med drugim s krčenjem gozdov. Zaradi onesnaženosti zraka vsako leto ne pridobimo in zato izgubimo veliko količino potencialne hrane.
To velja zlasti za dušikove okside, ki jih na primer v obliki dušikovega dioksida v ozračje izpuščajo industrijski obrati. Še en močan vir so izpušne cevi avtomobilov. Študije so pokazale, da so listi rastlin, ki so izpostavljene dušikovim oksidom, lahko poškodovani, rastline pa ne samo, da ne dosežejo želene velikosti, temveč se celo zmanjšajo. Vendar pa znanstveniki doslej še niso mogli dokončno ugotoviti, kateri procesi so odgovorni za to razmerje.
Ne pozabimo, da imajo dušikovi oksidi še en poguben učinek na ozračje. Prispevajo k nastajanju ozona, pa tudi k nastajanju drugih plinov, ki z oviranjem dostopa sončnih žarkov do zemeljskega površja dodatno zmanjšujejo kmetijsko pridelavo. Na srečo je raven emisij omenjenega dušikovega dioksida razmeroma enostavno izmeriti. Ta plin namreč reagira na ultravijolično svetlobo, zato ga na primer sateliti zlahka zaznajo. Hkrati lahko s sateliti določimo obseg kmetijske proizvodnje na določenem območju, in če te podatke primerjamo z emisijami dušikovega dioksida, lahko zlahka ugotovimo, v kolikšni meri emisije dušikovega dioksida vplivajo na pridelek.
Oprijemljive koristi
Znanstvene študije že zagotavljajo konkretne dokaze v podporo tej tezi. V Združenih državah Amerike je zmanjšanje emisij dušikovega in žveplovega dioksida med letoma 1999 in 2019 povzročilo 20-odstotno povečanje pridelka koruze in soje. To ima seveda tudi gospodarsko razsežnost: pridelki, ki so bili zaradi zmanjšanja emisij prihranjeni pred uničenjem, prinašajo dobiček v višini približno 5 milijard ameriških dolarjev na leto.
oglas
Ocenjuje se, da bi bil lahko učinek zmanjšanja onesnaženosti zraka še večji za ozimnice, ki se gojijo na Kitajskem, kot je pšenica. Ocenjuje se, da bi 50-odstotno zmanjšanje emisij dušikovega dioksida povečalo pridelek za približno 28 odstotkov. Podobno, vendar nekoliko manjše povečanje je predvideno za poletni pridelek. Na Kitajskem bi se lahko povečala za 16 odstotkov.
Podobne ocene so bile narejene tudi za Evropo in Indijo. Zmanjšanje emisij na naši celini bi povečalo pridelek za približno 10 odstotkov, medtem ko bi Indijci lahko pričakovali povečanje za 6 do 8 odstotkov. Zato imamo še en razlog za zmanjšanje ravni onesnaženosti zraka. Razlog, ki ima za človeštvo celo eksistencialno razsežnost.
